In tudi julij je mimo

Pa da nekako zaključim mesec julij. Moja stara dolgoletna navada, da nekakšne povzetke delam ta dan in ne ob izteku leta ali prihodu novega. Kaj naj rečem.......dobro je bilo in nič ne bom rekla: lahko bi bilo še boljše. Sem zadovoljna s tem, kar mi je blagohotno dalo. Samo to, čisto na kratko.

Pa še o novem blogu naj navržem Cretalicious Challenges, kjer se lahko prijavite za njihov bonbonček do 15. avgusta.
Tale moj blog sicer bolj ali manj sameva zadnje dneve. Pa vendar se mi dogaja. In tisti, ki spremljate tudi moj blog Svet otrok, lahko vidite kaj in kako. Dogajajo se nam Sončki (potepanja, druženje, uživancija, učenje, smeh, igre....) in dogaja se nam Dolgo vroče poletje.(listi albuma s tem naslovom). Kakšen vroč ali pa mogoče deževen dan tudi nastane kaj Izpod otroških rok. Tako je pač ponavadi vsako poletje in potem bodo tu že priprave na božični čas, ko sem bom selila v Božično delavnico.

Za vse tiste, ki mogoče še ne veste pa novička, da je Hobby&Art v Kranju začel prodajati tudi nekaj Srapbook papirjev dimenzije 305x305mm.

Sedaj pa pa še zadnje priprave na jutrišnji naskok v nov mesec. Kar ne morem verjeti, da je tu že avgust.

Skupinska voščilnica (4)

Sem pozna, mar ne?

Žal mi je, a padel je en sam predlog in tako me je malček minilo do vsega. Da pa le ne bi obležalo, sem sledila navodilom (Bolhe)in.......
Kaj in kako še.....mogoče prepustim še kak dan. Papirčke sem rahlo senčila in jih tako kot ribe dodajala z tankimi blazinicami. Rdeč trak sem obrezala malček drugače kot ponavadi.

Po dolgem času narejeno nekaj tudi za izziv (no, nisem delal za izziv, samo ugotovila, da tole lahko nekam paše). Na The Pink Elephant je tema živali. Moje so pač morske.


Da pa se malo spočijem od albumov in vseh fotografij, sem dokončala še že pred 3 tedni načet projekt, ki se imenuje nekako Modern grid.
Vsako malo drugače...tako kot je pač v moji navadi.

Klic na pomoč

Tudi to se naredi ......da kličem na pomoč.

Predvsem kličem po vašem znanju, idejah, predlogih........... Saj sama jih imam(idej) kar nakaj na zalogi, ampak več glav več ve, predvsem pa mislim, da smo v svojih ustvarjanjih resnično tako zelo različni, da prav vsakdo izmed nas gotovo "v rokavu" skriva, hrani..... kakšno novo, drugačno idejo.

SONCE se imenuje moja prošnja.

SONCE tako ali drugače. Predvsem na takšen način, da se ga lahko lotijo izdelati tudi majhni otroci(veliko predšolskih in tistih iz nižje stopnje) in da izdelava ni preveč zamudna, saj se otroci kaj hitro naveličajo, po drugi strani pa je potrebno obiskati še drugačne delavnice, dogaja se še toliko vzporednih stvari (glasba, ples, igre, srečelov, peka oz. jedenje npr. slastnih palačink..........).

Lahko pa pridete na plan tudi s kakšno drugo idejo(ki ni ravno primerna, da jo izdelujejo majhni otroci), pa bom poizkusila narediti jaz in potem zadevo predam na srečelov. Omejitev je samo SONCE.

Kakšna moja preprosta ideja?????
-iz valovite lepenke izrezana oblika sonca, sukanec in igla pa bi dodala s pomočjo dveh gumbov prijazen pogled, o ustih (nasmehu) sem še malo v dvomih
-papirnati krožniki (seveda bi jih bilo potrebno pobarvati) bi lahko imeli namesto žarkov izrezane dlani (sem videla na internetu), pa me tu zanima, če katera ve, kje bi se te izrezane dlani lahko dobile saj jih večkrat "kje srečam"
-izrezani krogi za osnovo in na njih na zadnji strani lepljeni papirni trakci, ki se jih zvije, da so simpatično zaukrivljeni....v večih barvnih odtenkih, obras narisan po želji

Še nekaj jih imam nepreizkušenih s filcem in penasto gumo, samo nekako v glavi izdelane.

Pri predlogih prosim, da upoštevate tudi to, da so delavnice brezplačne in da material pripravim jaz sama (kaj bom že kje nafehtala).

Hvala vsem, ki se boste tako ali drugače odzvali s svojimi predlogi.

Zatišje

21-i julij se že piše.
Kako bežijo ti dnevi. Kot bi jih nekam izgubila, kar ni jih. Vsak dan ostane kakšen velik ali manj velik spomin in že se dogaja osnova za naslednji tematski album, ki bo tokrat za našo najmlajšo.

Malce pogled nazaj, tja proti nedelji, ko je hčera prejela tiste njene albume. Hvala za vprašanja o tem, kako je reagirala.
V času nedeljskega kosila (imamo namreč težave, da se dobimo na kupu, saj neprestano nekdo dela ali je tako ali drugače odsoten).

Na vrhu teh petih kupčkov so bile kuverte z navodili za odpiranje, uporabo, namen......V vsaki kuverti je bil tudi verz, ki se je začel z ozalšano prvo črko in skupaj sestavljajo njeno ime. Narejeno tako, da jih lako doda v album na zadnji ali prvi strani.

Prav nič ni vedela kaj se skriva v zavitih omotih. In v prvem je bila mapa, v katero je bilo zataknjenih 12 darilnih bonov. Tistih..."malo za šalo in malo zares". 12 žepkov, ki ponazarja tudi 12 mesecev v letu, saj si ona neprestano vse beleži na 100 in eno stran.

Eden od darilnih bonov je bil tudi "Izdelava zadnje strani v albumu".
Kakšnem albumu? je bilo njeno vprašanje.
Sem jo še malo hecala in rekla: "Saj si enega kupila in jaz ti lahko naredim zadnjo stran." Me je samo malo čudno gledala, ker je album kupila že dolgo nazaj, pa se ga še sedaj ne lotila delati.

Da ne dolgovezim.
V prvem boni in potem štirje albumi. Tisti zadnji je bil resnično težak, saj je na koncu vagal kar 1860g in sem morala opustiti vse takšne ali drugačne misli, kako bi bil zvezan in podobno. Enostavno sem morala preobleči en drugače neraben fascikel in to je bilo to.

Seveda je bila navdušena.
Že pri prvem s fotkami iz žurk. Da kje sem jaz to dobila. Skratka presenečenje je uspelo. Mogoče še ena njena opazka. Bila je presenečena tudi nad jasnostjo, čistostjo, leskom fotografij.

Ne sprašujte me koliko sem porabila papirjev, lepil in ostalega. Te kar glava zaboli.

Zložen album

S soncem obsijana nedelja, ki je prav dobrodošla po včerajšnjem deževju, grmenju, treskanju.......

Na hitro sem poslikala, kako sem naredila tale album (tudi ta je del hčerinega kar zajetnega darila, ki obega štiri albume).
Ni kaj preveč okrašen, z raznimi dodatki, ampak to vendar vsak naredi po svoje. Ta bo šel skozi preveč rok, da bi to "zdržalo", zaradi vaše varnosti (ker gre za fotografije z razno raznih žurk) ne bom pokazala fotk.
Štiri enake kose kartona, lepenke oblečemo.
Za fotografije sem takole zložila papir v harmnoniko. Ta papir je pri meni krajši od izdelanih osnovnih ploskev, saj je namen, da na vsaki strani pride ena fotografija in tekst.
Zato sem si za spodnji, preostali del pripravila štiri manjše kartončke.
Vzela sem dve osnovi in takole dodala lepilni trak.
Narezala sem enako dolge trakce, ki so malo drši od običajnih trakcev, bolj trpežni. Za celoten album jih potrebujemo 12. Prve štiri takole nekako dodamo na prej dodan lepilni trak.
In potem povežemo z drugo osnovo.
In še naslednjo.
Prej pripravljene zložene kartončke za fotografije in male enobarvne kartončke sedaj z dvostranskim lepilnim trakom prilepimo preko narejene osnove. Jaz sem zaradi izbora to naredila tako, da sem izmenjaje lepila zloženko zgoraj, spodaj, zgoraj, spodaj.
Skrajni levi in skrajni desni del zapognemo proti sredini.
Jaz sem v ta notranja dela dodala kuverti, kjer so shranjene fotografije, ki jih je potrebno v album še dodati.
In potem vse skupaj še v en sam del.
Samo kratek pogled v delno odprto notranjost. Male kartončke sem dodatno okrasila z enakimi rožicami, kot sem jih pri kuvertah dodala za zapiralo.

Pa še moj namig: na oba stranska dela, tam kjer dodajamo trak, le tega dodamo/lepimo z zamikanjem. Tako dobimo nekakšen izmeničen "kanalček" iz trakov, kamor lahko zataknemo ...ne vem....okrasno palico, svinčnik........

Skupinska voščilnica .....(3)

Žreb je pokazal takole, kar pomeni, da moram upoštevati predloga od K.: Meni sta všeč oba, ampak če boš izbrala prvega, bo tudi nadaljevanje nekaj čisto posebnega, ker je že papir nekaj posebnega. In Dover ima zagotovo nekaj morskih ali kakšen živalski motiv, ki bi šli na tole :) in pa NatashaMay , ki je napisala Uu, meni sta obe super. :) Zdaj pa izberi 3 manjše kose papirja v bolj umirjeni barvi in jih pozicioniraj na podlogo.

Pa bom probala.

Ta del sem napisala včeraj in ker nisem mogla prenesti fotografij zaradi tehničnih napak, šele danes.Svetlo modre oblike so samo postavljene na podlago. Ker me je zelo basal čas (zaradi albumov), dodatki zaenkrat takole (morski seveda).....
Takole mi je ostalo še od morskega albuma, lahko pa je tudi kaj drugega morskega.
Malo sem se poigravala s prvo idejo pri fotografiranju
Naslednji žreb bom izvedla jutri po kosilu.

22 let življenja......(2)

Album se odvija in trenutno imam obdelanih že kar nekaj fotografij. Sicer imam malo sreče, da kakšen list lahko pokažem, saj je hčera na morju in s 150% gotovostjo lahko trdim, da "babnice" (so šle same prijateljice) nikjer ne dostopajo do spleta.

Stran, kjer je z eno samo fotografijo zaznamovano 6 let njenega vsakodnevnega življenja (od ponedeljka do ponedeljka, vse vikende....širom po Sloveniji in tujini). Mapo, kjer so fotografije tega obdobja ima in to opremljeno z množico podatkov, zato tu samo ena fotografija. Svetlo zeleni ozki deli so namenjeni, da bo sama vpisala imena teh osmih igralcev, ki so tako ali drugače močno oblikovali njeno življenje. Tudi tragično, saj se je ena od igralk leto po tej posneti fotografiji pri vračanju iz odprtega turnija Slovenije smrtno ponesrečila.
In pa solze, ki jih je pretakala, ko je morala po 6 letih prenehat igrati, saj so bile bolečine zaradi gensko prekratkih vezi (predvsem v obeh ramenskih obročih) nevzdržne pri obremenitvah.
Trenutki enega od tistih "trpastih dni za dve urni odklop", ki se vsako leto kar nekajkrat dogodijo. Skakanje po trampolinu, pijača v priljubljeni bljižnji piceriji.
Prostor za malo več pisanja sem tule rešila s temle tagom vtaknjenim v žepek.

Še eden od dnevov, ki se vsako poletje tudi velikokrat ponavlja, že vsa leta. Takšne ali drugačne vragolije ob reki Savi.

Tule je ena od možnih izpeljav, kako se vsaj malo zaščititi pred žgočimi sončnimi žarki.

Izbrala sem takšno fotografijo, da sem zajela tudi druge ljudi, ki se sicer v njenem življenju ne pojavljajo ravno vsak dan. Tu gre za sošolko, prijateljico iz srednje šole, ki je večkrat "vedrila" pri nas.

Tudi tu sem prostor za pisanje rešila s tagom.
Kar nekaj papirjev je iz Memorisa, nekaj dodatkov (kot tile tule) izvira še iz bonbončka, ki sem ga že zelo dolgo nazaj zadela pri Lulu.

Drugače pa je pri teh listih albumov meni všeč, ker lahko porabiš toliko narzličnejših ostankov, za katere drugače ne veš, kam in kako bi jih umestil.

Ker je album preobširen, sem se znašla tudi takole:To je spodnji del lista z eno fotografijo iz srednje šole. Iz tega obdobja namreč izvira okoli 500 fotografij (samo okoli 250 jih je iz dveh raztav, kjer je bila soorganizatorka tudi hčera). Pod fotografijo sem izdelala takšen žepek in vanj bom vtaknila cd z vsemi temi fotografijami.

Sedaj pa novim zmagam (beri: novim listom albuma) nasproti. Jutri je že dan D. Malček sanjam, da bo mogoče poklicala in rekla, da se za kakšno noč , na kateri izmed žurk ustavijo še na slovenski obali.

Skupinska voščilnica (2)

Se opravičujem, da sem pozna, vendar je bila blejska voda topla, otroka uživala in skratka.....en tak lenoben dan, no ja, zgolj popoldan.

Žreb je pokazal takole Torej Alenkin komentar (in to kar 2x), ki je predlagala Ti narediš tako mega papirje. Naredi takega poletnega, živahnega. To naj bo osnova. Priznam, da nimam časa narediti čisto novega, zato sem izbrala tole mojo čečkanko
Ker pa ne vem čisto točno kaj je Alenka mislila (ali čečkanko ali takšne moje papirje), sem izbrala še tega
Sedaj pa počakam druge predloge.Kaj naj pravzaprav uporabim?

22 let življenja.......

.....je to malo...veliko, koliko pomembno ali nepomembno pri vsem kar te še čaka na dolgi poti življenja........ki se je pravzaprav šele dobro začela???????

Strani enega od albumov, ki bo vseboval 170 fotografij, čas za njegov nastanek pa je en celi teden. Skupno darilo več oseb in prav vsi smo nad tem darilom navdušeni. Ker je resnično nekaj, kar bo obdarovanki pomenilo VELIKO.

Sam album je presenečenje za rojstni dan nekomu, ki trdi, da nima prav nikakršnih fotografij svojega preživetega življenja. Hmmmm????

Ko sem iskala fotografije (resnično tiste pomembne), se jih je nabralo okoli 300. Vendar vsega tega nekako ne moreš združit v neko "okusno" celoto.

Glede na samo obširnost albuma in kratek rok za izvedbo , sem si začrtala nekaj osnovnih smernic:

1. enaka podlaga za prav vse liste
2. brez odvečnih dodatkov, ki dodajajo "debelino" (pri tej količini si jih preprosto ne morem privoščit)
3. deli albuma morajo vsebovati prazne prostore za pisanje, kjer se bodo pisala/zapisala lastna občutja in ne zgolj kronološka dejstva
4. osnova je vezava preko 4-ih luknjic.....čas bo pokazal kako
5. skrajni rok za izdelavo sobota, 18. julij 2009

Pri samem izboru fotografij sem upoštevala tudi dejstvo, da albumi že obstojajo, vendar bolj tematski, ne pa ....nekako "dolgoročno kronološki".

Razumeti naslov "Čudežno rojstvo" je zgolj izraz stiske otroka, ki je moral dolge tri mesece preživeti brez matere na račun enekega novega bitja, ki je tehtalo celih 1230gramov in zahtevalo mesece takšnih ali drugačnih odrekanj.......ko si njegovo velikost (bitjeca v inkubatorju) lahko razumel zgolj samo tako, da smo štruci kruha odrezali zajeten krajec in to je bilo to.

Če bo čas dopuščal, bo katera od strani dobila še kakšne drobne dodatke, če časa ne bo, bodo ti dodatki že kako drugače pogojeni, dati na voljo koriščenja po že napovedanem datumu.

Trudim se uporabljati zelo različne materiale, papirje, dodatke (seveda v zgoraj omenjenih točkah dopustne). Tako sta npr. tule dve sliki muce prekriti s tiskanim paust papirjem in moraš papir odgrniti, da se vidi še spodnji del.
Prikriti del pomeni tudi njeno nekakšeno nikoli resnično sprejetje muce. Imeti rad vsak dan je tako lahko, a za tem imeti navidezno rad, se lahko skriva še mnogo tega. In pri njej se je! Kaj....bo dopisala sama. To je konec koncev njen DNEVNIK.

Sliko lepljeno na paust sem iz notranje strani prekrila z dodanim napisom in tako se lepljenje prakrično ne vidi.

Navkljub količini je vse polno drobnih detailov, ki pa jih na koncu koncev vendarle razume zgolj tisti, čigar album je to.

Sam list skriva fotografije najbolj priljubljenega mačka, ki je v zgodnji pomladi tega leta izginil neznano kam.

Se ga še spominjaš in kako?



In kako čutiš ob tem, ko je njegovo mesto prevzel nekdo drug?

Da ne bi delala razlik, sem vse mačke obravnavala enako.
Moja občutja in moje misli so nekaj, občutja in misli obdarovanke nekaj lahko povsem drugega. Kako naj to vem.....? Sem zgolj njena mama in tisto kar čutim in mislim , si odkrito ali skrivoma želim, ni ONA, tista oseba katere bo ta album last.

To ni album mojih spominov in doživljanj, pač pa NJEN. In ni ravno enostavno se postavit na tisto stran...."tam nekje preko samega sebe". Kar jaz čutim in mislim "Nekaj"....ona pa mogoče popolnoma drugače. Najti to tanko ločnico, jo prepoznati in biti pripravljen kot mati sprejeti....včasih ni ravno preprosto in razumljivo.

Ne smem premišljevati o tem, kaj jaz mislim, da je tisto, kar je zaznamovalo njeno življenje, ampak kaj TISTO, kar ona misli da je to "to".

Pa čeprav so to stvari, ki so meni manj ali pač bolj pomembne kot njej.

Kot šopki rož, ki jih je nabirala in postavljala po hiši in nam z njimi hotela dopovedati, da je tam zunaj življenje .....zanimivo in drugačno, takšno, ki je njej na dušo pisano....
Ali male pustne šeme, ki navidez nimajo nobene veze z njo, ampak se je tako zelo trudila, da je prišla do ustreznih kostumov, se lotila make up-a....meni nepomembno in banalno, njej spomin, ki ga ne bo nikoli izgubila.

Darilo očetu, ki ga ne pozabiš zlahka, ker si se naučil, da je pač človeka potrebno sprejeti z vsem kar nosi v sebi......in se temu primerno tudi obnašati, razumeti, reagirati.....s svojimi dejanji tudi nekako nekaj povedati.

Toliko za danes.......javljanje zares obširnega dnevnika, za katerega še danes ne vem ali mi ga bo uspelo pravočasno končati. Vendar to ni nekaj kar čutim kot breme. Kakor se bo izteklo....tako pač bo.

Skupinska čestitka (1)

Danes zjutraj sem pri pregledu blogov ugotovila, da mi je K. predala štafetno palico in odločila sem se, da bom igro nadaljevala, saj sem trenutno še doma.

Se pravi......v slovenskem prostoru je s tem začela Bolha in palico predla K., le ta pa meni.
Naredila bom tako kot K. in kar kopirala že njena kopirana navodila.

V tem postu pustite ideje za prvi korak na čestitki. Lahko predlagate karkoli od barve do odtisa, od dodatkov do materiala, predlagate lahko celo orodje ali tehniko. Čestitka je bela brez vsega, vi pa mi svetujte, kaj naj naredim z njo. Potrudila se bom po najboljših močeh, če česa ne bom imela, bom improvizirala.

Jutri okrog poldne bom med odgovori z random.org izbrala dve ideji in ju uresničila. Čestitko vam bom pokazala, vi pa mi boste svetovali z naslednjim korakom do končnega izdelka. Na koncu bom vrgla vse komentarje v random.org in izžrebala nekoga, ki bo prejel prav to čestitko in (upajmo) nadaljeval igro.

Torej....predloge na plano.
Skočimo skupaj v tale za mene nov in zanimiv dogodek.

Ps: žrebe bom po vsej verjetnosti izvajala malo kasneje kot okrog poldne.

Po morju plava kit, iz vode mu gleda....(2)

Pa sem se znebila še enega bremena.
Morski album (moj del) je končan.

Vezava z trakovi je trenutna, se pravi začasna. Jaz bi vsekakor raje videla čisto običajno vrvico kot vezavo. Se bomo dogovorili.
Tudi ta del narejenega se ne razlikuje prav dosti od onega iz prejšnje objave. Le drugi papirji, druge fotke, drugačni dodatki, postavitve, drugačni skriti deli za sporočilca.....
Nekaj tudi pobarvanih motivov (barvala najmlajša in tudi napisala nekaj spremnih besedil).
Ker je tudi ta album za darilo, je tale stran z bikinkami namenjena posvetilu v notranjosti. Bikinke sem le pomanjšala, jih prilagodila velikosti albuma.

Po morju plava kit, iz vode mu gleda......

V tihem, hladnem in deževnem dnevu, ki prav nič ne spominja na poletje, vročino......predstavljam začetke morskega albuma.
In naslov albuma bo res takšen, kot je naslov objave, saj bo šlo za sklop več različnih morskih dogodivščin, jaz pa delam del, ki obsega slovensko obalo. Dva druga dela bo izdelala hčera, ki ravno jutri spet odhaja na morje...Pag. Pripravila ji bom zgolj osnove, naprej pa.....

Dva drobna detaila sem že objavila.
Pa poglejmo kaj skrivata.
Hobotnici še nista našli pametnega gostitelja, se pravi ustrezne fotografije. Sem si za ta album zamislila kar nekaj takšnih strani, kjer je ozadje narejeno ročno na belo osnovo. Za to sem uporabljala slikarske krede.
Pod senčnikom pa se skriva tale fotografija. Ta album je bolj razgiban kot album Arburetum. Ima več dodatkov, različnih tehnik, tudi nekaj takšnih listov, ki so brez fotografij.
Kot tale in prva fotografija v današnji objavi.
Takšne valove sem že delala na lanskoletnih poletnih voščilnicah. Tokrat so le večji in daljši. Ideja izvira iz neke nemške revije, ki jih na vsake toliko časa kupim, da ima naša najmlajša dovolj izbire za svoja papirna ustvarjanje.
Še ena meni zelo simpatičnih strani.....Lanskoletna zadnja moda na rivieri.
In pa ti dve v mivki.

Še eden od detailov iz albuma.

Kar še nekaj strani me čaka, ampak sedaj je na vrsti kosilo: kuhanje golaža, dušenje zelenjave, solata...za konec pa še testenine.