Nežno, nežno ........

Jah, saj vem da sem tečka tečna, ki ne more zdržati niti dneva, da se ne bi pojavila tule z novo objavo. Taka sem....Bog se me usmili :) Saj bo bolje. Bo slej ko prej prišel ustvarjalni "mrk" in potem se zna zgoditi, da bom namesto izdelkov blog polnila z jambranjem in stokanjem.

Za danes ena iz piramidne tehnike. Predloga spet izvira iz coc-a, prav tako ozadje spodnji del. Zgornji del ozadja pa je moj.
Sprva me je že hotelo zapeljati na vseh blogih popularno ...senčenje ozadij. Vendar sem se zadnji hip odločila (že z blazinico v roki), da ostanem pri čistih linijah. Ne vem.....tako mi je bilo nekako bolje.

Preko spodnjega ozadja sem zavezala trakec, ki ga potem prekrivata majhna sličica desno in napis "TI IN JAZ". Tudi notranjost je izdelana zgolj z okrasno borduro. Osnovni motiv je sestavljen iz 6-ih plasti.

Sedaj grem pa ribe lovit.....takšne iz papirja.

Medalion .....jim prav jaz

Doodle - dallion prihaja kot predloga s strani FSS, kjer je nastalo že toliko čudovitih predlog, da ob vseh rožicah in prelivajočih barvah človeku kar jemlje sapo.
Vsake toliko kakšno voščilnico naredim, ko pač začutim, da me vleče v te vode.....lahko bi tudi rekla največkrat nekakšne ornamentike.

Spet me je povleklo v nežne barve (kot zjutraj na Svetu otrok), so takšni časi očitno.
Osnova je tokrat nežno rumena, oba tiskana papirja sta moje delo in se v njima prepletajo razni odtenki zelene. Enobarvna tanka obroba naokoli, ki se vidi, je teksturni papir v barvi zeleno zlata. Zato sem se tudi odločila za dodajanje malo zlatih obrob v dveh vogalih.
Sam osrednji motiv je 3d tehnika. Osnovo sem lepila na zelen ročno izdelan papir, ki sem ga prosto natrgala in robove prevlekla z zlato voščenko. Še papirnat teksturni trak naokoli in dve različni vrvici v pripadajočih barvah.
Zakaj pa sem dodala žabo........to mi pa ni popolnoma jasno. Kar znašla se je tam.

Tako .....sedaj pa ...šcc, šcc...na sestanek.

Mapice za hranjenje, transportiranje vošilnic

Ker sem imela neko predstavitev in sem morala voščilnice dati na ogled, sem premišljevala, kako naj to naredim. Saj drugače jih lahko shranim v prozorne vrečke, skupaj s kuverto in to je to.

Ampak to še vedno pomeni, da bi potovale ena po ena naokoli in nimam nad njimi nobenega pregleda. Kakšne druge izpeljave so mi bile zoprne zaradi prenašanja/transportiranja naokoli.

Pa sem se odločila za čisto preproste mape. Papirje imam točno tako velike, kot je končni izdelek. To so ostanki iz ene od tiskarn in pri velikosti amerikanke jih nisem nič zapogibala, pri ostalih pa sem samo spodaj zapognila nazaj nekaj papirja in ta zapognjen del v obeh krajnih robovih zalepila na daljšega. Ko se to zloži skupaj, prosto stoji in nastanejo nekakšni žepki, kamor lahko vtakneš voščilnice. In to je bilo to. Zaradi trdnosti sem samo na prvi in zadnji žep dodala karton. Zapiralo pa sem naredila preprosto s trakom, ki sem ga zlepila skupaj na približno končno debelino in se na zloženo mapo natakne.


Drugače pa je bilo pri velikosti amerikanke. Papir je bil ravno prav visok in nekako sem morala ustvariti žepe. Pa sem se spomnila na še ene ostanke od plastičnih map. Tudi ti so ravno toliko dolgi in široki, da jih ni bilo potrebno nič rezati. Z zadnje strani sem jih prilepila (spodaj in zgoraj) na ozadje in žep je bil gotov. Tu sem ta dva zalepljena konca plastičnega ovitka na zadnji strani prekrila z nekim brezveznim sivim papirjem. Platnica in ozadje pa imata prav tako dodan trši papir in enako zapiralo kot zgoraj omenjena izvedba. Nobenega krašenja, dekoriranja......nič. Samo gol papir, saj je vse skupaj namenjeno zgolj transportu, hrambi in zaščiti na tak način, da se voščilnice lahko še vedno vidijo, brez da bi se jih bi bilo potrebno dotikati.

Sem ribo veliko ujel

Zadnjič je moja hčera iskala eno voščilnico in ugotovila, da v moji domači zalogi ni popolnoma nobene moške voščilnice. Eni dve bi mogoče še nekako bili primerni, a zgolj samo za kakšno bolj mlado moško bitje. Pa se je bilo treba odpravit nazaj v "moški svet".


In za začetek v ribiški svet, ki mi je popolnoma tuj in nepoznan in misli nanj vedno samo pomislim na tisto bahanje.......veš koliko je imela? toliko! o, saj to pa ni veliko. Ja, ja ....med očmi je imela toliko!

Pa naj navržem še enega o ribah, ko sem ga ravno našla:

V ribarnici
Oprostite, ali so te ribe sveže?
-Saj vidite, da so še žive.
-Saj je tudi moja žena še živa, sveža pa že dolgo ne!

Tokrat se nisem nič trudila z iskanjem kakšnih novih predlog ali česa podobnega, ampak kar uporabila že znane predloge, ki sem jih oblikovala kakšno leto nazaj na prošnjo neke papirnice in seveda pri tem imela nič koliko težav.
Z moškimi voščilnicami res nimam kakšne posebne sreče.

Vse tri so delane v 3d tehniki, prvi dve čisto malo, samo zgolj riba je dodana v dveh plasteh. Tiste tri male ribice na prvi mi niso ravno "všečne", ampak kake druge pametne ideje v moji glavi pač ni bilo Zadnja je malo bolj "bajsasta", se pravi ima več plasti.
In naj ravno pri tej zadnji omenim tisti detail v desnem zgornjem robu: to so plastični ostanki iz neke firme, ki nastanejo pri izdelavi ovitkov/map za vpenjanje listov. So prozorni in rahlo ukrivljeni v robovih. Pod vsakega sem dala kapljico modrega lepila in pritisnil na podlago, da se je razlilo po celotni plastiki. Modri krogi v levem vogalu pa so prav tako ostanki pri delovnem procesu v isti firmi. Jih imam v več barvah in včasih takole pridejo prav za zapolnjevanje praznin.
No, "ribičijo" sem nekako dala skozi(čeprav jih imam še nekaj na zalogi/predlog mislim), sedaj bo potreben še kakšen skok na kakšno drugo področje moškega sveta.

Brez stare dobre servietne pač ne gre -tokrat s srčki

Vsake toliko časa se je potrebo vrniti "nazaj h koreninam", nazaj k servetni tehniki na voščilnicah ali čem drugem. Vedno imam na zalogi kakšne konce že nalepljene, ker nikoli ne vem,kdaj bom kaj potrebovala in ker ko že packam, pač packam dokler se mi da in je še kje kaj prostora za sušenje.

Iz kupčka sem potegnila srčke. Motivi sem že lepila tako, da je bil del mišljen za voščilnice, del pa lahko tudi za kazala zaradi dvoje oblike in velikosti.
Ne vem kaj se mi to dogaja zadnje čase, ampak sem opazila, da imam kar precej voščilnic delanih na roza osnovi. Torej spet roza osnova. Na prvi sem dodala bordo ozadje direktno na voščilnico tako, da se roza vidi kot obroba. Na drugi pa sem pustila roza ozadje in nalepila tanke bordo črte kot obrobe. Preko njih sem nalepila še zlate obrobne nalepke v cik cak vzorčku.

S cuterjem sem izrezala dve večji obliki, ki pa sta bili preozki za sam motiv iz servetka. Zato sem obliko po sredini razrezala in jo "štukala". Vsakič z drugačno barvo, tako da se vidi, da je štukano. Obe obliki sem krasila: roza z gel pisalom, bordo s pisalom v tudi za 3d učinek.
Vse skupaj je v dveh plasteh dodano na osnovo s 3d blazinicami.
Še nekaj dekoriranj: okrasno štanca v vogalih, izrezani srčki in dodani preko s 3d blazinicami.

Ozki konci so ostali za preprosta knjižna kazala.
Lepljeni na po dve različni ozadji in obrezano v tanki liniji. Nekateri še dodano okrašeni po robovih z gel pisali. z različnimi satenastimi trakovi.

Ko rože zacvetijo za naju

Pri piramidni tehniki mi je vedno tako zanimivo opazovati, kako pod tvojimi prsti nastaja slika. Sploh kadar gre za tisti način, ki mu pravimo "ink save" ali "varčevanje barv". Takrat so v sredini prazni kvadratki in vidiš zgolj samo robove slik.

Čeprav vem, kateri motiv se bo na koncu pokazal, pa me vendar vsakič znova prevzame tisti čudoviti občutek pričakovanja.

Za danes dve voščilnici krizantem, predloga pa ponovno od ene članic coc-a, prav tako predloga tiskanega ozadja, ki je posuto s z velikimi cvetovi.

Prva ima roza ozadje.
Vzorčast papirček je moje delo, lepila pa sem ga na bordo ozadje in obrezala v zanki liniji ter dodala na ozadje. Napis sem oblikovala računalniško in sicer tako, da sem ga umestila na zamegljeno ozadje krizantem. Tudi napis je lepljen na bordo ozadje, na voščilnico pa dodan s 3d blazinicami.

Kot je videti se bordo barva ponovi še pod osnovnim motivom, pri obeh stranskih (zunanji in notranji) borduri , okrasnem posnemanju šivov naokoli in pa v srcu iz (mislim da) klobučevine. Borduri sta narezani z okrasnimi škarjami.

Naslednja ima nežno rumeno ozadje. Vzorčast papir s cvetovi krizantem sem lepila kar naravnost na ozadje, tako da sem naokoli puščala viden tanek rob rumenega.

Isto ozadje sem uporabila še kot trikotne vstavke v notranjosti in pa za pravokotno podlago napisu, ki je lepljena na rumeno ozadje in rahlo senčena po robu z rjavo. Naokoli sem zavezala dva rumena papirnata trakca in vse skupaj na osnovo pritrdila s 3d trakovi. Tudi tu se pojavlja bordo barva -pod osnovnim motivom in napisom.

Ker mi je vse skupaj delovalo nekako preveč monotono, sem dodala še dva "foto vogalčka" (sem jih kar tako poimenovala), ki sta prav tako lepljena na rumeno ozadje in na osnovo dodana s 3d blazinicami.

Oba motiva imata 5 plasti sestavljanja piramidne.

Le en cvet mi je dovolj....

LE en cvet drobne pozornosti je včasih dovolj. Saj ni nujno, da je tisti pravi ali celo v mati zemljo posajen.....lahko je tudi takšen ...papirnat, na voščilnici.

Predloga za 3d izvira iz coc-a. Prav tako tisti del ozadja, ki je potiskan z enakim vzorcem cveta. Ostali papirji so ali moji, prav tako vse narejene bordure in tagi in pa seveda tudi enobarvni papirji.
Osnovni cvet je delan v 3d tehniki. Vse tri osnove voščilnic so vele in imajo tudi znotraj dodan ali okrasen rob ali pa vogalčke v pripadajočem vzorcu.


Vsem trem je še skupen dodani tag in pa trak ali vrvica.

Ko v barvah ognja vzplamti

Mešanica ognjenih tonov, ki pa se ni včeraj dogajala samo na voščilnicah.
Dan je bil dolg, čisto predolg(glede na to, da sem začela že ob pol 3h zjutraj z eno "resnično zoprno in nadvse tečno" seminarsko), jaz pa že čisto na robu živčnega zloma. Na trenutke nisem vedela, ali naj jočem, ali zapadem v histeričen smeh. Hkrati delati z dvema človekoma, na dveh popolnoma različnih prezentacijah seminarske naloge...je bilo včeraj za mene preprosto povedano...PREVEČ.

Ampak pustimo to. Ko sem okoli 23 ure zaspala, sem spala kot ubita. Popolni odklop.


Tokrat sta osnovi rdeča in oranžna, klasična velikost. Obema pa je skupno še potiskano ozadje in pa napis My love.
Napis sem po robovih senčila z dvema barvama in šele ko je bilo vse skupaj dokončano, sem se spomnila, da bi lahko senčila tudi tisti tiskan konček. Kar je, je.
Oba dela sem dodajala na bordo in rumeno ozadje. Tu pa sem se spomnila, da sem pod tiskanim ozadjem rumeni del rahlo senčila. Vsi ti deli so dodajani s 3d blazinicami.

Tribarvna blazinica sicer izvira iz enega kompleta in je bolj kot meni, namenjena otrokom, saj so preprosto fascinirani nad njo. Kot bi imeli v roki nek čarovniški pripomoček.

No, toliko o podobnosti med voščilnicama, ostalo pa so bile potem razlike. Rdeča ima na desni strani vzdolžno dodano nežno drap čipko (tudi potiskan del sem tiskala na podoben papir), kjer sem spet uporabila tisti trik z nanašanjem svetlečega prahu med odprtine čipke. Naokoli sem zavezala dve barvi satenastega traku in v enakih odtenkih dodala tudi rožice.
Oranžna ima levi del potiskan z majhnimi metuljčki v dveh odtenkih direktno na osnovo voščilnice. Za dekoracijo sem tu uporabila dvojni trak, spodaj in zgoraj.

Nežno, nežno...kot si le Ti

Novi srčki, ki pa mi jih ni bilo prav lahko delati, saj s tistimi resnično nežnimi čustvi nisem ravno na Ti. Sem bolj realist, prikovana nekam trdo na tla. Sploh pa so se mi rozike zdele vedno nekako rezervirane le za majhne punčke, še dojenčice.


Ampak, ko delam, se prepustim občutku, nič prav posebej ne načrtujem, razen tega, da je zaradi porabe papirjev in mojega nemirnega duha, ki se vedno sprašuje "Kako bi pa bilo, če bi bilo takole?", najbolj smotrno, da naredim vsaj dve-štiri voščilnice. Pri takšnem način je mirna moja duša in papirji nekako uporabljeni tako, da imam občutek, da mi neprestano "visijo" nad glavo neki ostanki, ki jih mogoče nikoli ne bom uporabila.

Nežno, nežno...so torej štiri "rozaste" voščilnice, katerim je skupno:

• roza osnova voščilnice
• papirček z napisom ob robu pravokotnika Ti in jaz...za vedno
• roza srce kot osrednji motiv
• izdelan desni rob v notranjosti voščilnice

Delala pa sem jih po dve in dve.
Prvi dve sta nastali tisti, ki imata za ozadje z rožami postlano ozadje iz transparentnega papirja.

S pritrjevanjem le tega nisem imela težav v tistem smislu, kje se bo morebiti videlo ali ne videlo lepilo. Lepila sem ga namreč v sredini, pod tiskanim papirjem in je tako rob naokoli ni lepljen.

Srci za ti dve voščilnici imata rob iz roza bleščic.

Vzorec s srčki v bordurah sem naredila sama. Tako bordura kot osrednji tiskan papirček, ki je tudi moje delo in narejen za to serijo, sta lepljena na bordo teksturno ozadje, ki kar malo po otipu spominja na folijo (zaloge iz Arta v Kranju, kjer takšne papirje prodajajo v prozornih ovitkih, pakirane po 5kom, velikosti A4).
Sledilo je še dodajanje s 3d trakovi, izdelava notranjega roba in dodajanje spodnjega napisa Za tebe, ki sem ga posula z roza bleščicami.
Droben detail, v katerem se voščilnici pa vseeno razlikujeta, je obdelava transparentnega papirja ob robovih: na enem je embosirana, na drugem luknjana.

Pri drugih dveh sem uporabila drugačne papirje. In ker sem srcema dodala še roza pike iz bleščic, sem uporabila tudi pikast papirček. Tudi notranje bordure so tu drugačne. Celotno zgornje izdelano ozadje pa na roza osnovo dodano z 3d trakovi. Pred tem pa sem naokoli zavezala še okrasen saten trak. Pravzaprav tri trakove, pri čemer sem uporabila vse tri barve, ki se pojavljajo na voščilnici.

Preposte škatlice za hrambo voščilnic ...postopek izdelave

No tako Nataša, nekaj mi je uspelo spraviti skupaj, upam, da dovolj pregledno, ker sem res v veliki frki s seminarskimi in dimnikarji in ostalo nebodigatreba šaro.

Sem za hiter pregled naredila kar en kolaž.
Fotografije so lepljene po vrstnem redu.

• prvi dve sta grob načrt z merami za ležeč in pokončen format; vsake moramo narediti po 2 enaka kosa
• še en načrt (sem preizkušala računalniške risarske sposobnosti);kjer je označeno z valovito rdečo črto, moramo zarezati
• robove potem zapognemo, naredimo pregibe
• za škatlo potrebujemo dva enaka dela; na enega od teh dveh delov na spodnji rob dodamo lepilni trak, kot prikazuje slika; POZOR! jaz uporabljam za to širši lepilni trak, ne običajnega za voščilnice; torej če imate ožjega, bo treba uporabiti ga dvojno;
• odstranimo zaščito in oba dela zlepimo skupaj; le toliko, da z drugim prekrijemo lepilni trak;
• potem dodamo lepilni trak na oba ožja sredinska dela in dva daljša dela ....se pravi levo in desno;(prikazano na dveh fotografijah)
• prvo odstranimo zaščito iz ozkega dela in zalepimo skupaj kot prikazuje deveta slika; POZOR! prvo lepimo na tisti daljši konec, ki ima tudi že dodan lepilni trak;
• deseta slika to malo bolj pokaže še z drugega kota;
• zatem odstranimo zaščito z dolgega konca in preko njega nalepimo stranico brez traku:
• zadnja slika je ponovitev vsega še na drugi strani in končana škatla;

Posamezne fotografije pa si lahko ogledate v albumu.

Tako, upam, da sem kaj pomagala. In sedaj napad na kosilo, ker že pošteno umiram od lakote!

Preposte škatlice za hrambo voščilnic

Za danes spet škatle.
Tokrat čisto preproste, narejene iz ostankov kartonov, preprosto oblečene in namenjene hrambi že narejenih voščilnic.

Sama imam sicer dve večji škatli za hrambo voščilnic.
Eno za trenutni praznik in drugo za vse ostalo.
Tole je fotografija izpred dveh let/druge nimam/, ko so se vanjo pripravljale novoletne voščilnice. Sta sicer čisto dobri navadni odpadni škatli, vendar pa vedno nastane problem, ko nekdo nekaj išče pri meni in hoče npr. ravno voščilnico za valentinovo ali moško. In potem se to preklada in premika in vedno nastane nered, ker se mi resnično ne da za vsakim gledat ali jo je odložil nazaj na tisto mesto, kjer bi morala biti.
In tako sem se odločila za nove, manjše škatle, kjer bom narejeno lahko boljše razporedila po tematiki., formatih in velikosti. Počasi se daleč pride, pravijo. Mic po mic.

Za začetek prve tri škatlice, ostale pa.........
Kot sem že omenila, sem jih naredila iz odpadnih papirjev. In kot vedno delala tako, da je čim manj nepotrebnih odpadkov. Sestavljene so iz dveh delov, ki so ob strani lepljeni skupaj. Preprosto oblikovanje dveh U profilov, ki ju sestaviš v enega.

Oblekla sem jih v ovojni papir in spredaj dodala še papirni trak, ki sem ga zložila iz širšega traku. To pa preprosto zato, ker me velikokrat ni v delavnici in potem to drugim plasirajo naprej otroci, ki pa velikokrat ne vedo, kam kaj vtaknem in tako bom lahko na kartončke napisala kaj se v dotični škatli nahaja.
Mogoče pride to prav še za kaj drugega. Ne vem. Bo pokazal čas.
Odločila sem se za dvostranski ovojni papir, da malo razbijem monotonost škatlic in eno izdelam z eno barvo, drugo z drugo.

Kasneje mislim še nekje dobiti nizko in večjo škatlo, v katero se bodo potem lahko spravile te manjše škatle. Ampak sedaj je to še bolj daleč.

Takole približno sedaj izgledata dve polni škatli: ena za ležeč format in druga za pokončni format.
Nisem se nič preveč trudila okoli tega, sploh ne s kakšnim posebnih okraševanjem, saj gre resnično zgolj samo za hrambo. Ravno toliko, da je kolikor toliko prijetno na oko in da se mogoče rešim nastajanja zmede pri pregledovanju in iskanju.

Lep dan vsem skupaj in hvala vsem, ki tako ali drugače zaidete na moje bloge in v njih najdete kaj lepega, koristnega.

Origami škatlica z dnom in pokrovom

Ko sem zadnjič kupovala neke zvezke in ostalo drobnarijo za hčero, sem naletela na tri "Očem prijazne" darilne papirje. Ravno primerni za ta čas in ravno pravšnji za izdelavo škatlic. Odločila sem se namreč, da spet naredim nekaj škatlic.
Kako narediti samo origami škatlico, se mi nekako ni zdelo smotrno fotografirati, saj je teh navodil že dovolj povsod naokoli po spletu. Mogoče samo dodam en link za tiste, ki pa tega še niste počeli ali pa ste (tako kot se to dogaja meni) že pozabili kako se to naredi. Slikovni prikaz zlaganja najdete tule.

In tako dobimo takšnele osnove, ki jih lahko po potrebi v sredini notranjosti še fiksiramo s koščki lepila, ni pa to nujno.
Za velikost škatlic se pač odločimo sami. Zato niso nikjer omenjene nobene mere. Tudi moje so različnih velikosti in sem potem vsako pred izdelavo dna in pokrova premerila, da sem vedela, kako velik kos papirja potrebujem.
Torej: za nadaljevanje potrebujemo kos tršega kartona ali pa se odločimo za tisto varianto, kot pri izdelavi knjigic -se pravi preoblačenje lepenke v papir. Jaz sem zaradi preprostosti izbrala kar malo trši foto karton. Ta del mora biti dol toliko kot dve dolžini in še višina škatlice + dodan okrasni rob, ki gleda preko. Enako je pri širini tega kosa: toliko kot širina +okrasni rob, ki gleda preko škatlice.
Ta trak kartona potem 2x zapognemo, da dobimo takšno obliko, kot je zgoraj na sliki(ožji del je tisti, ki ga prilepimo na stranico škatlice, se pravi da mora biti ta širine kakšen milimeter širša kot meri ta stranica v višino). Pripravimo si še okrasne dele, s katerimi bomo škatlico okrasili.
Ker pridejo škatlice zavezane skupaj s trakom, imamo na voljo dva različna načina dodajanja tega traku.
Pri prvi varianti pride trak povsod naokoli, pri drugi pa ga malo po "gorenjsko šparamo".
Ne gre za ne vem kako velik prihranek, včasih pa je ravno tisti konček dobrodošel, ali pa lahko porabimo dva krajša konca, ki ju drugače ne bi mogli.
Pri prvem načinu dodamo lepilni trak na dno škatlice in stranski rob, ki pride zadaj ter na notranji vstavek, ki ga poljubno izdelamo, vendar pri tem pazimo, da nekako sega do sprednjega robu škatlice.
Na dno pritisnemo darilni trak (spredaj pustimo daljši konec za zavezovanje) in ga speljemo še po stranskem robu, kjer smo prej dodali lepilni trak. Sedaj je potrebno to nalepiti na karton, ki smo ga predhodno zložili.
S prsti pritisnem ob dno, da učvrstimo lepilne stike, obrnemo škatlico in enako ponovimo še s stranskim delom. Sedaj trak položimo trak preko notranje strani pokrova in preko njega nalepimo notranji okrasni vstavek. Le še odrežemo trak in škatlico lahko zavežemo skupaj.

Pri drugem način pa uporabimo dva krajša konca traku.
Prvega takole dodamo na dno škatlice.
Drugi konček traku a nalepimo na notranji sredinski vstavek. In potem tako kot zgoraj škatlico zlepimo skupaj na dno in stranski rob. Ostane nam samo še lepljenje notranjega vstavka s trakom, pri čemer samo pazimo, da enako na sredini kot spodnji že nalepljen trak.
Še zavežemo in to je to.

Seveda sta to zgolj dve moji izpeljanki, jih je pa še veliko. Uporabimo pač tisto, kar nam najbolj odgovarja in kar potrebujemo.
Okraševanje pokrova je prav tako različno terminsko izdelano. Je čisto odvisno kakšen način smo izbrali. Lahko ga okrasimo pred lepljenjem, lahko pa šele takrat, ko je škatlica že zavezana. Če uporabljamo kakšen lep papir, pa ga sploh ni potrebno krasiti.

Pri meni sta nastali še dve škatlici, večji od teh dveh zgoraj predstavljenih.

Za tebe.....pisano in razigrano ...zavito v odstiranja skrivnosti

Danes je en tak čuden dan(upss!!!!...tole je bilo pisano včeraj malo pred polnočjo, ampak sem zaradi preobremenjenosti z vso navlako očitno pozabila pritisnit gumb "objavi") .

In današnja serija nosi okvirni naslov Za tebe(po dodanem napisu) in kot podnaslov: pisano in razigrano, lahko bi tudi rekla: zavito v toliko in toliko raznobarvnih duš človeških osebkov. Resnično je čuden dan.....
Eden takšnih, ko bi se človek kar napil, da bi toliko vsega lahko pozabil, postavil nekam na stranski tir in vonjal svoje sanje, katere se pač trudiš živeti. Kot realnost in ne kot sanje, nekaj nujnega in pomirjujočega, vdano predanega samemu sebi.......
Resnično ne razumem, zakaj se vedno in vselej najde toliko ljudi, ki jih to moti in se obregnejo obte na tisti hladen rušilen način, ki zgolj samo z močjo človeške privoščljivosti, nevoščljivosti ali mogoče samo nerazumevanja in upoštevanja drugih, ruši prav vse pred seboj?


Saj so mi spletke in intrige še kako blizu in poznane, pa vendar vsakič znova upam, da jim bom ubežala, se oddaljila proč od njih, distancirala........in včasih resnično ne vem več, kaj naj še storim, da navkljub vsemu umikanju še vedno ohranim svojo integriteto, do katere imam vendarle pravico kot vsi normalni ljudje.
Sem čisto običajen človek, pa vendar posebnež.
Kot vsi, mar NE?

Ustvarjanje je za mene ne samo način življenja, ampak duševna hrana. Nekdo bi lahko na kratko rekel: Imaš čas, imaš možnost, imaš ideje! Ampak tudi vse to se ne "rodi ali pride" kar samo in brez odrekanj. Je treba imeti čas, da imaš čas in možnosti je potrebno izkoristiti, ideje pa udejaniti.

Danes omenjena serija Za tebe ima veliko bolj globoko sporočilo (hmmm.....ali pri svojih voščilnicah sploh lahko govorim, da kaj sporočajo?). Niso nastale po meni lastnem postopku, ampak sem imela z njimi kar precej dela.
Na njih sem nekako "našarila" mojo zmedeno in prizadeto dušo, kar pa je nekaj, kar verjetno vidim le jaz. In bolj kot vidim....občutim.

Papirji so eni od zastonjkarskih, eni zgolj takšni, drugi pač predelani po moje. Za stransko borduro sem uporabila papirni darilni trak, lepljen na dve enobarvni osnovi in potem s 3d trakovi dodan na bordo osnovo, ki je z lepilnim trakom dodana na pisano cvetlično ozadje.
Osnove voščilnic so nežno roza, dodan napis (prav tako s 3d trakom) in na vsaki po dve bordo-roza srci.

Bordo barva je resnično lepa. A kadar jo moram opredeliti, jo vedno nekako povezujem s temačnostjo, neiskrenostjo, zahrbtnostjo, osebami zavitimi v večno šepetanje ......

Kot po moji stari in že utečeni navadi so voščilnice spet narejene v seriji. Mi je pač preprosto všeč poigravanje z različnimi postavitvami, ki mi vsakič znova odprejo nov pogled na še toliko drugih možnosti.

Danes sem hvaležna, da se izteka ta dan. Jutri bom pisala novo poglavje. Ne bo časa za zmedene in boleče misli, ker se bo treba "zakopat" v eno seminarsko nalogo, katere tematika je tako daleč proč od vsega čustvovanja in bo za mene kot hladen tuš.

Nabrusimo škarje, že.....

Nabrusimo škarje, že čaka papir,
že novih ustvarjanj napočil je čas!

Saj se spominjat te pesmi?
Nabrusimo kose, že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas!

Ampak šalo na stran. Nisem ravno brusila škarij. Jih pa vsake toliko časa malo sčistim z brusilnim kamnom. Na njih se naberejo razno razni ostanki, ki počasi začnejo motit pri rezanju.

Se je pa pred brušenjem/čiščenjem dogajalo še marsikaj.
Končno, ampak res končno, sem za silo pospravila mojo šaro. V to sem bila pravzaprav prisiljena in to še zdaleč ni delo, ki ga imam rada in bi ga dodala na seznam mojih želja.
V dar sem dobila še dve majhni omari in tako sem morala malo spremeniti postavitev, da sem vse nekako stlačila v prostor, da še vedno ostaja kotiček za otroke in druge, ki pridejo v delavnico ali ustvarjat ali pa zgolj klepetat.
Sicer sedaj ta kotiček ni več v mojem vidnem polju, kar mi ni čisto všeč. Čeprav pa (po drugi strani) je sedaj razporeditev takšna, da veliko težje jemljejo razne materiale, brez da bi jaz videla.
Kot ponavadi: V vsaki dobri stvari je nekaj slabega in v vsaki slabi nekaj dobrega.
Tekom let se je te "moje šare" nabralo toliko, da mi sem ter tja kakšen osebek namigne, da sem hujša kot cigani. Ampak mi po domače povedano "prav nič ni mar".
Ti osebki očitno še niso slišali za hrčke in hrčkanje in deželo, ki se imenuje Hrčkarija.
Takole nekako izgleda del, kjer so barvni papirji, lepilni trakovi in v škatlicah razne drobnarije.

Nekje tu se še skrivajo šablone za Shape, velika akrilna plošča za štempiljke, spodaj levo pa lučka in ob njen moja podloga za luknjanje ali pa okraševanje s pisali, kadar gre za drobne detaile.

Moja prilagojena miza (sestavljena skupaj iz enih ostankov /kar moje delo je in potem pokrita z debelimi dilami, ki jih na vsake tolika časa preoblečem s papirjem), ki je prilagojena tudi v višino, saj vse delo opravljam stoje, ker me drugače preveč hitro izdajo kolki.
Tule izgleda še nekako očem prijazna, ker drugače je na njej toliko šare, da se po vsej verjetnosti znajdem zgolj samo jaz in v vsej tisti šari točno vem, če mi je kdo premaknil en sam papirček.
Giljotina je zadeva, ki jo bolj malo uporabljam. Očitno je nisem vajen ali kaj jaz vem kaj. Nisva ravno na TI z njo. Saj kar nekaj nareže, vendar priznam, da mi je veliko ljubša rezalna podloga in ravnilo, v katerem je nožek za rezanje.
Tik ob predalih se vidi nekaj rjavega. To je prostor za rezanje z olfa nožem. Tam se nareže kar nekaj 3d trakov. Ker je les izjemno gladek, se odrezano zlahka odstrani s površine in uporabi pri delu.




Tole
pa so
malo
detaili
šare
v
omari.


Lahko sem samo hvaležna za prostor, ki ga imam. Pa naj bo pospravljen ali ne!
Pozabila sem slikati še moj priljubljen stol. Kar tisti zložljiv za kampiranje, z stranskim vstavkom za steklenico ali konzervo. Je kar zelo zaseden element. Pridem na vrsto za sedenje, kadar preženem našega mačka.
Evo lenobe lene...........zleknjene čez ves stol. Tule ima revno eno takšne lahkotne raztezovalne vaje.
In kot sem že na začetku omenila: kar nekaj časa bom potrebovala, da se navadim nove razporeditve, reda (sem že premišljevala, da bi danes kar malo razmetala, da bi bilo počutje boljše). Ampak proti večeru imam še eno delo s stricem (digitalni foto albumi) , pa naj do takrat ostane tako kot je -za silo pospravljeno.Ena izmed fotografij za zgoraj omenjeni album. Res nimam pravega veselja, pa niti potrebnega znanja ne, obdelovati fotografije stare tudi blizu 100 let.

Mi je ta isti stric nekaj dni nazaj kar malo dvignil pritisk. Ko je prišel, nisem bila takoj tukaj in tu, nisem bila v kuhinji ali kje blizu nje. In ko je spraševal otroke "Ja kje je pa mami?", sem se mu iz zgornjega nadstropja oglasila rekoč, da sem na počitnicah.

Malora!!!
Je rekel: Ja, saj ti si pa vseskozi na počitnicah."
Saj je potem pojasnil, da se je šalil, ampak pritisk mi je pa vseeno zrastel(občutim to hitro, ker imam drugače izjemno nizkega). Edini dan v dnevu, ko si vzamem kakšnih 20 minut počitka, je čas kosila. Da v miru pojem, kot pač ostali kulturni ljudje.
Saj so tudi dnevi, ko te napade in s svojimi kremplji zgrabi "gospa lenoba". In ne redko. Pač so takšni dnevi. Ko pač že nekaj počneš, samo da ni treba delati tistega, kar bi moral ali bi bilo pametno.
Moj včerajšnji delavnik je bil dolg natanko 15 ur. Začel se je ob 5 ih zjutraj in končal zvečer ob osmih. Naš je imel popoldansko večerne obiske, ki me niso potrebovali ob sebi. Mlajše dva sta tudi imela obiske sošolca in bratranca. Tako je bil dan praktično moj na ta način, da se ni bilo potrebo z nikomer ukvarjati. In sem delala in delala....roke so se mi tako izsušile, da sem jih lahko mazala samo še z naravnim vazelinom, da ni peklo in skelelo. Na vsake toliko časa sem počila, kar pomeni, da sem prišla za računalnik na "čik pavzo". Ob osmih sem skupaj v družbi svaka še pol ure počakala, da so odšli obiski in se pridružila s prigrizkom otrokom, ki so gledali Gospodar prstanov.
Pa je minil še en dan. Naporen, ampak to je pomenilo, sem danes spala celo do 5 ure zjutraj.